Krajevna skupnost Ostrožno je ena izmed 9 krajevnih skupnosti v Mestni občini Celje, ki obsega naselja Dobrova, Lopata, Lokrovec in Ostrožno ter leži na severozahodnem delu mesta. Po velikosti sodi KS Ostrožno s 749,63 ha na četrto mesto, po številu prebivalcev pa s 3.488 prebivalci na tretje mesto v Mestni občini Celje. Začenja se med nekdanjim gaberskim in dobrovskim svetom, kjer so v sedemdesetih letih regulirano Koprivnico speljali proti zahodu. Na zahodu meji Ostrožno ob Črni mlaki na Babno, medtem ko se na severu stika z Lopato, kjer se nahaja tudi Judo klub Z’dežele Sankaku – kovnica talentov. Klub predstavlja sinonim za kakovost svetovnega formata, kjer so se izpod rok neumornega Marjana Fabjana »Fabija« kalila velika imena juda, kot so Urška Žolnir, Lucija Polavder, Petra Nareks, Roki Drakšič in mnogi drugi. Danes tako pišejo zgodovino kluba številni mladi in uspešni tekmovalci, pred katerimi je še svetleča tekmovalna prihodnost. A vsega tega ne bi bilo, če ne bi za vsem tem stal Fabi – človek z vizijo, ki mu Japonci, kjer se je športna disciplina rodila, priznavajo, da je bolj japonski od Japoncev.

Ostrožno se v zgodovinskih virih prvič pojavi leta 1436, ko se tam omenja ena huba – kmetija. Ostrožno se v starejših virih nato omenja še večkrat, tudi med leti 1462 in 1465, ko le-ti navajajo, da je bila v »loki pri živalskem vrtu ena velika kmetija«. V času celjskih knezov je namreč Ostrožno pokrival gospoščinski gozd z velikim loviščem, ki je segalo vse do nekdanje cerkve sv. Duha v Celju na jugu (današnje stavbe Elektra Celje in bivše stavbe Kovinotehne). Na skrajni zahodni strani Ostrožnega je stal tudi gozdni dvorec (prvič se omenja leta 1466 kot »hofsatt«), kjer je bival vsakokratni upravnik gozdov. Na Ostrožnem še danes spominja na nekdanji živalski vrt (lovišče) travnik, poimenovan Tirgut.

Čeprav je bila poseljenost Ostrožnega prav zaradi obsežnega gospoščinskega gozda v tistem času neznatna, vir iz leta 1466 omenja poleg kmetije še eno polovično kmetijo in eno opuščeno kmetijo. Zanimivo, tudi desetletje in pol kasneje, okrog leta 1480, se na Ostrožnem omenjajo manjše kmetije, tokrat štiri, ki so bile vse opustele in zaraščene. Naselje se je na Ostrožnem začelo oblikovati šele sredi 18. stoletja. Do leta 1750 je na tleh bivšega gospoščinskega gozda nastalo več kot štirideset srednje velikih in majhnih kmetij. V naslednjem stoletju se je naseljevanje zaustavilo, pri čemer se je delitev gozda nadaljevala, dokončno je bil razdeljen leta 1850. Večje priseljevanje je Ostrožno ponovno doživelo po letu 1880, ko je do razpada stare Avstrije nastalo še dodatnih šestnajst domačij. Ostrožničani so se v glavnem preživljali s kmetijstvom, nekaj tudi z malo obrtjo, precej pa si jih je kruh služilo v bližnjih celjskih tovarnah.

Med obema svetovnima vojnama Ostrožno ni doživelo kakšnih bistvenih sprememb, le nekaj manjših kmetij je z nakupom posesti preraslo v večje. Povsem drugače je bilo po drugi svetovni vojni. Ko se je Celje začelo hitro širiti proti severu, je tudi Ostrožno zajela hitra urbanizacija.

Septembra 1954 je tedanja oblast na Ostrožnem pripravila shod »delovnih ljudi in občanov« pod geslom Štajerska v borbi, ki ga je med drugim obiskal tudi takratni jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito. S tem dogodkom je ne samo Celje, ampak tudi Ostrožno dobilo za tiste čase odlično infrastrukturo. Zgradili so nekaj novih cest in popravili starejše, povsem na novo so na Ostrožnem postavili električno omrežje. Ob dogodku na Ostrožnem septembra leta 1954 se je prvič oglasila tudi radijska postaja, ki se je razvila v Radio Celje. Do leta 1993 je bil 19. september določen kot »praznik KS Ostrožno«. Na ta dan praznuje tudi Radio Celje, saj se je tega dne leta 1954 prvič oglasila z zborovanja na Ostrožnem. Leta 1993 je Svet KS Ostrožno odločil, da je datum s katerim krajevna skupnost obeležuje svoj praznik, zadnja sobota v mesecu septembru in se imenuje »Kulturni dan krajevne skupnosti«.

Ostrožno je veliko spremembo doživelo tudi v sedemdesetih letih, ko so s prestavitvijo in z regulacijo struge Koprivnice naselje razdelili v dva dela. Južneje od levega brega se je začela razvijati soseska Lava, na desnem, severnem delu pa je bilo v naslednjih desetletjih, predvsem pa na mestu, kjer je bil leta 1954 zgodovinski miting, zgrajenih veliko individualnih hiš. S tem se je tudi samo »novo« Ostrožno sčasoma spremenilo v pravo mestno sosesko in se povsem zraslo s Celjem. Do leta 1975 sta bili danes samostojni krajevni skupnosti Ostrožno in Lava združeni v KS Ostrožno – Lava. Za lažje uresničevanje dogovorjenih nalog pred razdružitvijo, ki so bil skupne, sta imeli krajevni skupnosti še nekaj let t.i. Skupnost krajevnih skupnosti Ostrožno – Lava. Leta 1975 je KS Ostrožno prvič praznovala svoj krajevni praznik kot samostojna krajevna skupnost.

Za požarno varnost in za družabno življenje prebivalcev skrbijo tri prostovoljna gasilska društva: PGD Lokrovec-Dobrova, PGD Lopata in PGD Ostrožno, ki imajo tudi svoje gasilske domove. Starejša populacija je večinoma vključena v Društvo upokojencev Ostrožno. Skrb za ljudi v stiski in za humanitarne dejavnosti je prevzela Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK). Zelo dobrodošel in vedno bolj zaseden je kompleks na Lopati – Športno rekreacijski center Lopata, katerega upravljalec je PGD Lopata.

Vir: Arhiv KS Ostrožno in arhiv NT&RC – Zgodbo o razvoju Ostrožnega je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek.